Prof. Gregor Repovš je leta 1996 diplomiral na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani, kjer je nadaljeval svojo poklicno in raziskovalno pot. Po zaključenem doktoratu leta 2002 se je leta 2005 kot podoktorski raziskovalec pridružil Laboratoriju za kognitivni nadzor in psihopatologijo na Univerzi Washington v St. Louisu, ZDA, kjer se je posvetil uporabi funkcijske magnetne resonance pri preučevanju kognicije. Po vrnitvi v domovino leta 2008 je na Oddelku za psihologijo v Ljubljani vzpostavil Laboratorij za kognitivno nevroznanost, v katerem s sodelavci razvija raziskovalne metode in analitična orodja ter preučuje mehanizme integracije delovanja možganov, vlogo, omejitve in lastnosti delovnega spomina, kognitivnega nadzora in uravnavanja čustev. V svojem raziskovalnem delu s pomočjo vedenjskih in nevroslikovnih metod raziskuje, kako delovanje možganov oblikuje kognitivne procese ter kako ti ustvarjajo naše doživljanje in vedenje. Študentom psihologije in kognitivne znanosti predaja svoje znanje pri predmetih, osredotočenih na zaznavne procese, temeljno in uporabno kognitivno psihologijo ter kognitivno nevroznanost.
Ob prihodu ChatGPT je med pedagogi na vseh stopnjah poučevanja završalo. Odzivi so bili zelo raznoliki, od »katastrofa, zdaj bo še več plagiatorstva, kaj bodo učenci/dijaki/študenti sploh še delali sami« do »odlično, končno bomo učence/dijake/študente razbremenili rutinskega dela in se lahko posvetili stvarem, ki so zares pomembne«. Realnost je, kot vedno, nekje vmes. Na predavanju si bomo pogledali, kako deluje pomnjenje, kaj je podlaga razvoju kompetenc in kako lahko s tem razumevanjem čim bolj smiselno vključujemo generativno umetno inteligenco v izobraževalni proces, da bo ta bolj učinkovit tako za učence/dijake/študente kot za učitelje.
PREDAVANJE
