Damijan Štefanc

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Strokovno in raziskovalno ga zanimajo zlasti vprašanja ocenjevanja znanja, kurikularnega načrtovanja v splošnem izobraževanju, zamolčanega kurikula in vplivov sodobnih tehnologij na institucionalno izobraževanje.

 

PREDAVANJE

Tehnološki izzivi sodobnega splošnega izobraževanja: O čem potrebujemo resen premislek ter strokovni in družbeni konsenz?

Preprosto dejstvo je, da je tudi področje vzgoje in izobraževanja – tako kot to velja za vse ostale družbene (pod)sisteme – podvrženo vse izrazitejšim vplivom tehnologizacije in digitalizacije. Zdi pa se, da imamo do teh vplivov precej ambivalenten, morda celo paradoksalen odnos. Po eni strani jih namreč spodbujamo in verjamemo, da lahko digitalna orodja in rešitve prispevajo k večji kakovosti pouka in učenja, kar se med drugim kaže skozi izdatno sistemsko financiranje projektov, reform in investicij, ki spodbujajo večjo digitalizacijo in vodijo k njej; po drugi strani pa se krepijo tudi težnje po radikalnem odklanjanju sodobnih računalniško podprtih tehnologij v šolskem okolju, saj naj bi prav te tehnologije negativno vplivale na izobrazbeno formacijo mladih ljudi. Sam bom v okviru predavanja razvijal tezo, da je nadzor nad vstopanjem sodobnih tehnologij v prostor šole in pouka pomembno odvisen od tega, ali smo v današnji družbi pripravljeni opraviti resen premislek o tem, kaj kot družba sploh pričakujemo od splošne izobrazbe in kako si predstavljamo splošno izobraženega človeka v 21. stoletju. Kakšno znanje bi moral imeti splošno izobražen človek v današnjem času, kakšne navade in kakšna naj bi bila njegova značajska formiranost? In kako si v tem kontekstu predstavljamo položaj in vlogo učitelja kot pomembnega drugega in kot subjekta vednosti? Od teh odgovorov, v kombinaciji z odgovori na ključna vprašanja o učinkih digitalnih tehnologij na zdravje in razvoj otrok in mladih, bi morala biti odvisna presoja in odločitev, na kakšen način, katero tehnologijo in v kakšnem obsegu je legitimno vključevati v procese vzgoje in izobraževanja.